Splošno o zgradbi in delovanju ščitnice

Ščitnica je ena največjih in najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem v človeškem telesu.

Splošno o zgradbi in delovanju ščitniceGlavni produkti žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez) so hormoni. Ti se izločajo neposredno v kri in preko nje dosežejo tudi oddaljene dele telesa. Zato ne preseneča, da so vse endokrine žleze izjemno dobro prekrvavljene.

Z vidika funkcije so endokrine žleze v telesu zelo pomembne, ker poleg živčevja predstavljajo nadzorni sistem v telesu.

 

Katere vse so endokrine žleze in kaj počnejo v našem telesu

Endokrine žleze so:

  • spolne žleze,
  • hipofiza,
  • češarika,
  • obščitnice,
  • nadledvična žleza

Kaj počnejo žleze z notranjim izočanjem:

  1. regulirajo pomembne telesne funkcije kot so telesna rast in razvoj, odziv na okolje (boj ali beg)
  2. vplivaj na številne vidike metabolizma in
  3. na naše razmnoževanje.

Endokrine žleze se razvijejo zgodaj v embrionalnem življenju in zelo hitro začnejo delovati. Ščitnica pri embriju deluje že v 12. tednu nosečnosti, 18. tedna pa že tvori hormon tiroksin.

Več o sestavi ščitnice si lahko preberete v nadaljevanju

sestava ščitnice (vir_Wikipedia)Ščitnica je nameščena v vratu; in spredaj ter od strani obdaja sapnik.

Ker je tik pod kožo in vratnimi mišicami, je dobro tipljiva; otipavanje žleze pa se pogosto uporablja kot diagnostična metoda pri ugotavljanju povečanja žleze.

Normalna ščitnica tehta okoli 10 do 30 gramov. Je iz dveh režnjev – levega in desnega, ki sta v sredini povezana s tkivnim mostičkom. Včasih iz tega mostička izrašča navzgor proti čeljusti še tretji trak ščitničnega tkiva. To je normalna variacija v obliki ščitnice. Zaradi te posebne oblike ščitnice pravimo, da je oblikovana metuljasto.

V bližini ščitnice so razsejane tudi endokrine, obščitnične, žleze; lahko jih je od 2 do 8.

Žlezo ovija trdnejši ovoj. Histološko (na nivoju tkiva) je ščitnica zgrajena iz posameznih, različno velikih mehurčkov, ki so vidni že s prostim očesom.

Kaj točno počnejo ti mehurčki na ščitnici?

Mehurčki (oz. folikli) iz krvi črpajo jodove ione, ki jih potrebujejo za tvorbo ščitničnih hormonov. Ščitnica lahko vsebuje tudi do 25 odstotkov vsega joda v telesu.

Celice v eni plasti, ki obrobljajo mehurčke, izločajo ščitnična hormona T3 – trijodotironin in T4 – tetrajodotironin oz. tiroksin. Folikle napolnjuje homogena snov – koloid. Ta je bogat z beljakovino tiroglobulinom in je zaloga snovi, potrebnih za sintezo hormonov.

Koloid je tudi »shramba« za ščitnične hormone; ščitnica je edina endokrina žleza, ki ustvarjene hormone shranjuje. Med folikli so raztresene tudi drugačne celice – parafolikularne celice (ali celice C), ki izločajo hormon kalcitonin.

Kaj je funkcija ščitnice?

 

  • Ščitnica regulira hitrost telesnega metabolizma
  • hitrost bitja srca in dihanja
  • vpliva na rast in razvoj živčnega sistema ter na številne druge procese v telesu.

 

Glavna naloga ščitnice je izločanje dveh najpomembnejših ščitničnih hormonov T3 in T4.

T3 ima jod na treh mestih v molekuli hormona, T4 pa na štirih.

V krvni obtok se izloča veliko več T4 kot T3, kajti T4 se lahko pretvori v T3 v organih (jetra, ledvica, vranica, črevesje).

Količina T3, ki je trenutno v obtoku, mora biti majhna, kajti T3 je skoraj desetkrat bolj aktiven (deluje desetkrat močneje) kot T4.

V ščitnici se z odcepom enega joda iz molekule hormona tvori tudi rT3 (reverzni T3), ki pa mu še niso pripisali funkcije.

V krvi lahko deluje le prost hormon, tega pa je v primerjavi z vsem hormonom malo (prostega je 0.3% T3 in 0.03% T4). Večina ščitničnih hormonov je v krvi vezana na prenašalni beljakovini transtiretin in albumin. Vezani hormoni tvorijo krožeči zbir hormona in predstavljajo enostavno pot, da se hormon pretvori v aktivnega – preprosto se odcepi s prenašalne beljakovine in že je pripravljen opravljati svojo funkcijo.

Od česa je odvisno delovanje ščitnice in količina sintetiziranih hormonov?

Kolikokaj vpliva na delovanje ščitnice - komandni center hormonov se bo v ščitnici sintetiziralo pa ni odvisno le od »dobre volje« ščitnice, pač pa od višjih nadzornih centrov v telesu. Vrhovni nadzorni center leži v velikih možganih in je zadolžen za uravnavanje notranjega okolja telesa, torej tudi za uravnavanje količine izločenih hormonov.

Ta del možganov je hipotalamus, ki izloča TRH (tiroliberin; angl. thyrotropin releasing hormone), ki spodbuja aktivnost v nižjem regulatornem centru – hipofizi.

TRH spodbudi hipofizo oz. možganski privesek, da izloča TSH – ščitnico stimulirajoči hormon (angl. thyroid-stimulating hormone). TSH neposredno deluje na hipofizi podrejeno žlezo – ščitnico in jo spodbuja, da v razmerah, ko je to potrebno, tvori več hormonov.

Ta zanka pobujanja ščitnice iz najvišjega nadzornega centra – hipotalamusa – bi lahko tekla dolgo časa. Tako ne bi samo dosegla svoj cilj – povečati izločanje hormonov v telo, ampak bi ga celo presegla. Tako bi se telo ponovno znašlo v neravnovesju.

Da se to ne zgodi, je sistem vplivanja (os) hipotalamus – hipofiza – ščitnica zasnovan kot povratna zanka. Ko prvotna os doseže svoj namen (poveča izločanje ščitničnih hormonov), izločeni hormoni povratno vplivajo na znižanje izločanja TRH in TSH, tako pa se čez čas zaradi znižane količine TRH in TSH zmanjša tudi spodbujanje ščitnice, naj izloča več hormonov.

S takim mehanizmom se zagotovi, da se ščitnica dobro odziva na spremembe zunanjega in notranjega (telesnega) okolja in da, ko doseže svoj cilj oz. spremembo, ponovno deluje v normalnem obsegu.

napisala: Tina Krokter Kogoj

 

FIHO - društvo MetuljčicaProgram in delovanje sofinancira FIHO.

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.